ULTRAZVOČNA PREISKAVA PRSI

Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah. V državah razvitega sveta in tudi v Sloveniji vsako leto na novo zboli več kot 130 bolnic na 100.000 žensk (pri nas letno okoli 1300 novih bolnic) in obolevnost se vsako leto povečuje. Obstoječi javni zdravstveni sistem nam omogoča prvo oceno dojk z mamografijo šele pri starosti 50 let. Vemo, da zbolevajo tudi mlade ženske, ki so večinoma zaradi bolezni tudi najbolj prizadete.

Zakaj izbrati ultrazvočno preiskavo dojk že v mladosti ali kot dopolnilno preiskavo v menopavzi?

• Neboleč pregled, brez neželenih stranskih učinkov, popolna varnost preiskovanke.
• Pregled je ne-invaziven.
• Pri preiskavi ni ionizirajočega žarčenja in jo lahko neomejeno ponavljamo, priporočamo jo pri vseh ženskah ter tudi nosečnicah.
• Uspešna metoda odkrivanja sprememb v tkivu dojk pri mlajših ženskah in ženskah v menopavzi. Običajno se pri mlajših od 35 let uporablja kot samostojna preiskava. Pri starejših od 35 let je dopolnilna preiskava k mamografiji.
• Zgodnje odkrivanje bolezni - bolezenski proces se lahko odkrije, preden se pojavi dovolj velika sprememba, ki bi bila tipna ali zaznavna s kakšno drugo slikovno preiskavo.
• Spremembe se lahko zaznajo že v začetni fazi, opredelimo jih kot nenevarne, benigne, ali pa sumljive, ki potrebujejo nadaljnjo obravnavo.
• Preiskavo kot prvo metodo uporabljamo za opredelitev tipljivih zatrdlin pri ženskah, ki so mlajše od 35 - 40 let, saj je odlična za razlikovanje cist od solidnih tumorjev. Če ugotovimo na mestu tipljive zatrdline enostavno cisto, punkcija za opredelitev zatrdline ni potrebna.
• Preiskava je koristna za razjasnitev na mamografski sliki vidnih nepravilnosti in za opredelitev tipljivih zatrdlin ob negativni ali nepregledni mamografski sliki. Manj je zanesljiva le pri opredelitvi mikrokalcinacij (točkaste, majhne poapnitve v tkivu), ki lahko pomenijo ali benigno stanje ali začetni rakavi proces. Le te mamografija prikaže boljše.
• Preiskava zelo dobro pokaže vsebino večjih mlečnih vodov, kar nam lahko pomaga pri opredelitvi izcedka iz bradavice, ki je pogost pojav pri ženski populaciji v vseh starostnih skupinah.
• Preiskava odlično oceni stanje pazdušnih bezgavk, ki z mamografskim slikanjem niso dobro zaznavne. Povečane bezgavke so lahko reaktivne, nenevarne ali sumljive.
• Strukturo dojke prikazujemo v rezih, zato traja preiskava dlje kot mamografija - vsaj 15 minut, pogosto tudi dlje. A ker ni ionizirajočega žarčenja in jo lahko neomejeno ponavljamo, je čas preiskave nepomemben za zdravje preiskovanke.
• Pogostnost pregledov se priporoča glede na povprečno hitrost rasti tumorjev v določeni starostni dobi in glede na obremenilne dejavnike posameznice oziroma njene predhodne izvide.
• Čas preiskave je odvisen od faze ciklusa mesečnega perila, pri ženskah v menopavzi jo opravimo kadarkoli.
• Ni čakalne dobe.